Dan sem preživela večino časa v branju in odkrivanju živčnega sistema, ker me že dlje časa zanima njegovo delovanje, kaj sploh je in kako funkcionira.
Šele po kratkem in temeljitem branju se mi je posvetilo, da je kratko ali počasi delujoč sistem, ki tudi potrebuje za svojo aktivacijo dlje časa. Verjetno je od našega odziva na vse okrog nas odvisno kako bomo funkcionirali in delovali.
Potem se je dan prevesil v popoldan in ker je ravno nedelja me je začela loviti misel kaj si naj pripravim za naslednji dan v službo za zajtrk. Rada se izogibam občutkom in mislim, ki me zasledujejo in lovijo. Danes sem temu naredila izjemo. Ugotovila sem, da vsaj trenutno ne vem kaj bi jutri jedla. Zato si nisem pripravila nič. Zanimivo mi je, da se nisem silila in si na silo pripravila obroka, ki bi bil najverjetneje zdravi, ampak bi ga naslednji dan pojedla na silo in nebi uživala v hrani, ampak bil bi pa zdravi in pripravljen en dan prej kakor mora biti kakor bi naj bilo normalno. Soočila in sprijaznila sem se s tem, da nisem ena izmed tistih, ki si pripravljajo hrano en dan prej in vejo kaj bodo jedli. Odgovarja mi, da si tisti dan zjutraj pripravim kar mislim, da bom želela jesti. Res je, da vzame več časa, ampak ne vem ali je smiselno jesti nekaj kar ne čutimo, je prazno in nima okusa.
Leave a Reply